Počitek

So kraji, kjer si lahko v miru privoščič kavo in se odpočiješ od mestnega vrveža. Dopoldnevi so večinoma mirni in se da najti dobro mesto in dobro kavo, da malce polenariš na soncu. Vedno imam raje mir kot džumbus, pa nisem nedružabna, le ne maram preveč šundra in hitenja ljudi. Tudi na morje se vedno odpravimo v kraje, kjer je več tišine kot razbijajoče se glasbe iz sosednjih lokalov. Zapečkarsko ali ne, meni tako paše.

Gozd

Te dneve si moral iti precej visoko, če si želel videti sonce. Ko si presegel meglo se je srce zasmejalo in lahko si vdihnil žarke. Rada hodim po gozdu, tam kjer ni medvedov :) najraje grem z I. Tudi on ljubi gozd, še posebej zgodaj zjutraj, ko se dela rosa in ni nikogar na obzorju. Rada imam pokanje suhih vejic pod nogami, zvok plahutanja ptičevih kril, opazovati listje, ki odpada z dreves ... vsak letni čas prinese nekaj svojega, lepega, a najljubše v gozdu se počutim jeseni in pozimi. Jeseni zaradi neverjetnih barv, pozimi pa zaradi težkega gazenja po snegu in lesketanja drobnih snežnih iskric.

Vrt

Vedno smo živeli v bloku, a vedno smo imeli vrt. Sprva je bila le majhna gredica, z leti pa je postal večje pribežališče, kamor se umaknemo pred vrvežem blokovskega naselja. Poletja bolj ali manj preživljamo tam, kajti vrt je naš domek v malem. Da si lahko zunaj na zraku, v senčki pod trto in zelenjem, da v miru prebereš knjigo in v ozadju slišiš ptičje petje in reko, ki s svojim tokom odnaša vse svoje skrbi ... kraj, ki pomirja in te napaja z energijo.

Letos sem mami pomagala pri zeliščih, kmalu pa si bom tudi na balkonu zasadila svoja. Upam, da bodo uspevala, kajti ni lepšega, da kuhaš kosilo s svežimi začimbami in si vmes pripraviš kakšen osvežilen mojito iz svežih lističev mete. Zelo se že veselim poletja.