Triangle bracelet

V obliko teh zapestnic sem se zaljubila, ko sem jih prvič videla na netu. Ne vem, katera je njihova izvirna avtorica Donna Kato ali Carol Blackburn. Katerakoli že je, se ji poklonim za idejo. Sama sem obliko narisala prosto po P..., stil pa seveda afriški, v skladu z mojim letošnjim sklepom. Malo me je bilo strah, kakšne bodo zapestnice za nosit, pa so v bistvu zelo prijetne, saj se oblika vedno poravna s telesom. Seveda niso primerne za hudo pisarniško delo, za razkazovanje po mestu pa seveda veliko bolj:)

Zadnjič ste me spraševale, v čem je skrivnost "čistega" dela z belo maso. Skrivnost preprosto leži v čisti pašta mašini. Sama jo, preden začnem delati z belo, temeljito očistim. To pomeni, da jo dejansko razdrem, da pridem do valjev. Moja mašina je "oguljena" do obisti. To pomeni, da sem z nje umaknila vse nepotebne dele, ki me ovirajo in med katerimi se nabirajo ostanki mase. Mašino lahko tako razdrem v treh potezah in jo očistim v manj kot treh minutah. Čistim jo samo z mokrimi robčki, ki lepo odstranijo vse delčke. Druga skrivnost pa je seveda v brušenju. Z brušenjem odstranim delčke prahu, ki so se na površini nabrali med samim delom. In ker se masa v globini ni umazala z ostalimi barvami, se po brušenju prikaže čista belina. Pa še na otip je veliko prijetnejša kot pred brušenjem. Daje občutek mehkobe, satena. Sama sem na brušenje dobesedno nora. Če mi kos pred brušenjem nekako ne "potegne", mi po brušenju skoraj vedno. Odbrusim ostre robove, drobne nepravilnosti, sijaj, ki se je nabral na zadnji strani, ko se je masa tiščala podlage... Res pa je, da brušenje ne paše vsem kosom. Etno stil ga zahteva občutno manj. Tudi zgornja zapestnica je zbrušena: zbrušeni so robovi, notranji in zunanji. Tako je za nošenje veliko prijetnejša, pa tudi na roko zdrsne veliko lepše.

Imejte se radi!

Maja

Različni izrazi ene same misli 2.

Quick tutorial:
I made a template for book plates out of cardstock. Using my Bind-it-all I punched holes in it. I rolled polymer clay through my pasta machine on No. 1 setting. I cut out covers with exact knife using template. I textured them with my Tribal Ancestory Stamp Sheet and added a head figure which I made using rubber mould. After baking, I colored plates with burnt umber oil paint and whipped them with wet tissues. I left them to dry for about 24 hours. Than I glued paper on the inside of the covers and completed the book with Bind-it-all machine!

Najprej hvala vsem, ki ste se prijavile na mojo delavnico, za izkazano zaupanje. To, da se je tako hitro napolnila, mi je dalo novega zagona! Uau!!

V življenju zelo močno verjamem, da se stvari vedno uredijo tako, da je prav. Včasih je tudi dobro počakati, da gre življenje svojo pot. "Go with the flow" je reklo, ki me je v življenju daleč pripeljalo. Tudi tokrat. Od moje "usodne" odločitve nisem prav dosti migala v smer za novo službo in lahko rečem, da je prišla sama. Verjela sem v življenje, verjela sem v prav in verjela sem v dobro in pozitivno. Obrestovalo se je!

Kate mi je takrat v komentarje zapisala, da ji je mož rekel, da je ob podobni odločitvi ratala spet človek. Ja, tudi meni je J. žaželel dobrodošlico nazaj med normalnimi in počasi se tudi že jaz začenjam tako počutiti. Občutim močno olajšanje, čeprav vem, da bodo trije meseci še zelo naporni in da bo kar nekaj časa trajalo, da si spet očistim sistem! Ampak Nietzsche je že vedel, ko je rekel, da "što ne ubije, jača"!

Kar pa se izdelka tiče: morda sem s to tehniko in motivom že dolgočasna, ampak to knjižico sem še morala narediti... Me je kar preganjala. Rezultat mi je všeč in žal... ni zadnja!

Verjemite vase in v svojo moč!

Maja

Ostančniki

Kadarkoli se spravim delati kakšno zadevo, vedno mimogrede naredim še kakšen kos z enakim vzorcem, barvo, motivom ali podobnim. Kar tako, vmes. Koščki ponavadi obležijo v kakšni škatli, največkrat jih za igro ali svoje umetnije porabi Tej. Kdaj pa kdaj pa jih sestavim tudi sama. Tako je včeraj nastala zapestnica, ki je daljna sorodnica že objavljene ribe. Da pa ji ne bi bilo dolgčas, sem ji dodala še prstan! Dan je bil enkraten za fotografiranje, zato je barva resnično oživela!

Maja

Natur izgled

Spet se vračam k stari ljubezni: natur izgled. Čeprav sem sklenila, da v svoje ustvarjanje (in življenje) vnesem malo barv, se od naravnih tonov ne morem odlepiti. Zapestnica je narejena iz dveh delov. Najprej sem naredila imitacijo kosti in iz nje izrezala obročke in jih spekla. Nato sem se zezala z imitacijo lesa, ki naj bi predstavljal notranjost. Ko mi ni uspelo, sem malo improvizirala, dokler nisem prišla do vzorca, ki mi je bil všeč. Sestavila sem "perle", če jim lahko tako rečem in jih spekla na Tejevih frnikulah, da je nastala izboklina. Nato sem jih še postarala z oljno barvo. 

Polona me je pozvala, da naj objavim nekaj lani prebranih knjig. Tu so:

Carrie Adams: The stepmother (mačeha, ki jo nekako ne moreš sovražit, čeprav sem se trudila, ker jih iz dvojnih osebnih razlogov zelo sovražim)

Carrie Adams: The Godmother - super zgodba o čakanju sodobne ženske na "happy ever after"

Elizabeth Aston: The true Darcy Spirit

Jacqueline Pascal: Bila sem princesa - uau! resnična zgodba

Lisa See:  Roža in skrivnostna pahljača - ker je Kitajska pač Kitajska

Amanda Hampson: Oljčni sestri

Michael J. Gelb: Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci ali sedem korakov do genijalnosti (ker še vedno upam, da sem lahko genij:)))

Salvador Dali: Dnevnik genija (še en genij, saj vem..)

Za vmes pa še kakšna Patricia Cornwell. Ostale pa so mi ušle iz spomina, priznam!

Maja

Neuspel poskus tehnike Louise Fischer Cozzi

Ta slika mi je všeč samo zato, ker se je v prstan lepo uprlo zahajajoče sonce.

S tehniko Louise Fischer Cozzi-jeve sem se ukvarjala kar nekaj časa. Njeni izdelki so me začarali! Video, ki mi ga je prinesel božiček sem gledala vsaj desetkrat. Na kratko: dela s prozorno maso, ki v katero najprej naredi etching ali jedkanje na zelo primitiven način. Vzorec, skopiran na tonerski fotokopirni stroj položi na surovo maso, ga z žlico dobro vtre in počaka 8 minut, nato ga s hitrim potegom odlepi. Tonerski prah deluje kot kislina, ki razje poli in jo potegne na papir. Če bi vzorec pustila dlje, bi dobila transfer. Nato izreže oblike in jih speče. Ko so pečeni, jih pobarva z oljnimi barvami (dela tudi z akrili, vendar priporoča oljne barve, ker bolje penetrirajo v maso). Le te pusti, da se posušijo, nato pa jih pobarva še s suhimi barvicami in nato obriše v papirnato brisačo. 

No in: naredila sem vse to: etching sem pogruntala in prav lepo je uspel. Vzorec sem narisala kar sama. Lotila sem se barvanja. Ko sem oblike obrisala, je šlo dol VSE!! Katastrofa! Sem mislila, da nimam dobrih oljnih barv, sem doktorirala na netu. Kupila vse sorte barv (celo premoženje seveda), ponovno barvala in pustila, da se sušijo. In se je sušilo: en teden, dva tedna, tri tedne... Končno sem pop... in jih dala v pečico. Ponovno obrišem, spet gre dol VSE!! Sem že mislila vse skupaj nekam vrečt, pa sem se premislila, naredila po balkansko in zadevo pač prelakirala. Ne čisto LFC ampak LFC ala Maja.

Sedaj moram vse skupaj še malo pretenstat preden se zadeve spet lotim!

Lep večer,

Maja

Dost mamo zime, hočmo poletje...

...sem slišala zadnjič v eni reklami. Ne vem, kaj so oglaševali, samo slogan mi je bil izredno všeč. Poletje je moj najljubši letni čas, ni kaj. Zato danes ta riba. Izdelana je iz belega PC-ja in pobarvana z oljnimi barvami, ki sem jih takoj obrisala. Tekstura je narejena na paru starih kavbojk, robovi pa so pobarvani s Krylonovim srebrnim flumastrom, ki lepo zaključi robove in da izdelku pravi kovinski videz. Navezana je na gumijsto vrvico (buna cord), ki jo najceneje dobite v francoski e trgovini Lez'artinautes, ki jo vodi Ellen, moja znanka iz Anglije. Ne da bi ji delala reklamo, ampak 11 evrov za 25 m je res ugodno).

Vem, da je obesek malce odbit, ampak mi je prav zaradi tega všeč. 

Lep dan,

Maja