Službena obdarovanja

Kljub temu, da je december eden mojih ljubših mesecev, pa me v tem mesecu najbolj udari po denarnici. Največ družinskih slavij je ravno v tem času, mnogo praznovanj in obdarovanj. Vsako leto obdarim svoje sodelavke in vedno se trudim, da s čim manj denarja pričaram pozornost. Letos sem izbrala praktične papirnate robčke božičnih motivov, jih zavila ter dodala angelsko sporočilo. Priročno, praznično in lično.

        

 

Zbrana družina

Vedno so me prevzemale velike družine, zbrane okrog velike mize polne dobrot, z otroškim smehom in kričanjem v ozadju. Kadar se zbere naša družina je vzdušje približno takšno. Zato imam rada praznike, ko se vsi zberemo in praznujemo.

Razmišljati o drugem otroku ... kaj pa vem. Trenutno si ne predstavljam imeti še enega otroka, po drugi strani pa si vedno predstavljam veliko družino. I. pravi, da si ne predstavlja imeti tako neskončno rad še enega otroka, sprašuje se kako lahko ljubezen enakovreno razdeliš med več otrok, jaz pa pravim, da se za vsakega otroka najde kos maminega in očetovega srca.

 

 

Praznična dekoracija

Kadar je otrok bolan, zahteva 110% pozornost staršev, še posebej mame. Tako res nisem imela časa za kakšno ekstra dekoracijo za bližajoče se velikonočne praznike. Prvič sem letos kupila velikonočne voščilnice, kar še nikoli do sedaj nisem storila - vedno sem ustvarjala sama. A kljub napornim dnevom, je potrebno spoštovati praznike. Moja mama je vedno govorila, če ne praznuješ praznikov, slej ko prej tudi prazniki zapustijo tebe.

 

Božični sejem

Najlepši praznik je božič. V njem je nekaj magičnega. Všeč so mi božični sejmi, kjer najdeš mnogo ustvarjalnih idej in izdelkov. Všeč so mi jelke, božični okraski. Vsako leto si obljubim, da bo naša smrečica izdelana iz ročno narejenih okraskov, pa me čas vedno prehiti. Morda pa mi bodo drugo leto pomagale majhne ročice.

 

 

 

Novi izzivi

V novo leto z novimi izzivi.

Tako je padla odločitev vodstva mojega podjetja in če že ne morem delati na svojem prejšnjem delovnem mestu, se vsaj lahko izkažem na povsem novem področju. Tako sem prepričala vodilne naj me premestijo v oddelek, kjer se bom učila novih stvari in ne na oddelek, na katerem sem bila povsem na začetku kjer imam znanja osvojena.

 

A da zadeve niso povsem enostavne, so mi dali vedeti, da na novem delovnem mestu potrebujejo kontinuiteto, kar pomeni, da ni zaželeno, da sem že čez dva meseca noseča. Da mi tega sploh ne smejo reči, ker me s tem totalno diskriminirajo, o tem ne bom zgubljala besed ... toda če si bom želela še enega dojenčka, se vsekakor ne bom ubadala s kontinuiteto podjetja. Kajti tudi oni niso povsem lojalni in so se me znebili zato, ker sem ženska in ker nisem všeč vodilni osebi, s katero sem se že na začetku sporekla, le-ta pa je v času moje porodniške vpeljala na delovno mesto njenega znanca. In sedaj ostane on, jaz pa ne. Sumljivo?? O tem se pač v našem podjetju ne govori, nihče ne pove zakaj me bodo premestili. Pa če bi vztrajala pri svojih pravicah bi dobila njihov odgovor ... a krizni časi kot so, raje ne vrtam pregloboko.

 

Izteklo se je precej boljše kot sem pričakovala in zares lahko rečem, da se veselim novega delovnega mesta, ekipe in znanja, čeprav vem, da bo naporno. Sicer ne dvomim vase in v svoje sposobnosti, upam in želim si, da bomo vsi zadovoljni.

 

Naj bo tudi za vse vas leto izzivov, pa ne preveč stresnih in napornih, naj bodo kreativni, polni upanja.

Čarobno vzdušje

Prišel je december, sneg in magija. Ne vem zakaj mi december vzbuja občutek čarobnosti, morda zaradi lučk v temi, mrzle zunanjosti in doma, ki je topel in v katerem se segreješ ob toplem čaju in v družbi najljubših. Za mnoge je to mesec turobnosti, žalosti, kajti december je v prvi vrsti namenjen tistim, ki imajo družino in prijatelje - navsezadnje smo na svetu zato, da skupaj delimo veselje in izkušnje. In kadar je človek sam, je hudo, prazniki pa vse skupaj le poslabšajo.

Tako sem simbolično prižgala svečko ob angelu, naj varuje vse tiste, ki so tega potrebni.

 

 

Martinovanje

Ne vzamem si časa za blog, pa še neke tehnične težave so se pojavile na mojem blogu, kar me še dodatno demotivira. November se približuje koncu, je v znamenju praznovanj. Martinovo je že mimo, ki smo ga preživeli v družinskem krogu. Na splošno je počutje sivo in megleno, kot vreme. Morda bo december bolj vesel.

 

 

Dolgočasen mesec

November je najbolj dolgočasen mesec, kljub temu, da poznam ogromno ljudi, ki ta mesec praznujejo rojstni dan. Razen martinovanja se mi zdi najbolj pust, beden mesec v letu. Januar je mesec miru, ko si odpočijem od preteklega leta in se čistim, tako duhovno kot telesno - sem polna optimizma, načrtov in idej, četudi jih kasneje nikoli ne uresničim. Sedaj je januar zame še bolj poseben, ker moja punčka praznuje rojstni dan.

Februar je moj mesec, ker sem bila takrat rojena, pa valentinovo in maškare so tu. Marec je znanilec pomladi in vsak topel dan mi pričara nasmeh, veselim se prihajajoče pomladi. April je podoben novembru, lahko bi ga označila kot mesec pričakovanj. Zdi se mi, da cel april pričakujem maj, ker je z majem ponavadi povezan razcvet v naravi kot tudi v srcu. Vse brsti, žvrgoli.

Poletni meseci so poglavje zase, le kdo ni vesel dolgih dnevov, toplih noči, morja, hladitve v jezerih in rekah, izletih takšnih in drugačnih. September praznujejo moji dragi, grozdje zori in vinska pobočja so čudovita. Oktober je mesec barv, kostanja in gob. Vedno znova sem očarana nad pisanostjo in barvitotjo gozda ter drevoredov. Potem pa pride november, dan mrtvih, megle in sivine. Mislim, da me prav tako kot april pokonci drži le pričakovanje decembra. Le-ta je poln vzdušja, norega tekanja sem in tja, čas kuhanega vina, vonja po cimetu, druženja. Če bi morala izbrati najljubši mesec, bi morda izbrala prav december. Čas ustvarjalnosti, opojnih dišav, druženja v krogu domačih, druženja z najboljšimi ljudmi, vsekakor čas ljubezni, povezanosti, prazničnosti.

 

 

 

8.marec dan žena

Biti ženska je čudovita vloga.

Od dekliča, ki verjame v pravljično deželo do mladenke, ki z izkušnjami spoznava svet okoli sebe,

od ženske, ki s trdnimi cilji osvaja svet do mame,

ki prvič okusi pomen brezpogojne ljubezni,

do babice, ki ji vnuki predstavljajo raj.

Dan ljubezni?

Valentinovo ne praznujem. Od nekdaj se mi je ta praznik zdel najbolj kičast in zoprn od vseh praznikov. Občutila sem ga kot vsiljevanje, da moram dokazovati svojo ljubezen z neko pozornostjo v obliki srca, čokolade ... z I. sva se tako dogovorila, da naju bo ta praznik vsako leto raje obšel. Jaz pravim, da imava vsak dan valentinovo, saj si pogostokrat namenjava pozornosti, a v obliki poljubov in objemov, ki so slajši od vsake čokolade. Morda ravno zato ne maram tega praznika, ker ne čakam nestrpno, da se bo takrat spomnil name, temveč sem ljubezni deležna skozi vse leto. Žal mi je ljudi, ki tako neučakano pričakujejo ta dan in ugibajo kaj jim bo partner poklonil, na koncu pa se nemara zgodi, da partner pozabi in svet se kar naenkrat podre. Kot bi ljubezen temeljila le na enem dnevu v letu.

Je pa zanimivo, da ta praznik praznujem s svojo prijateljico, kar se sliši morda čudno. Razlogi za to segajo leta nazaj, ko sva nekoč bili pri meni doma in je moja mami prinesla vsaki čokoladni srček. To se ji je zdelo tako lepo, da tega nikoli ni mogla pozabiti in še do danes ni pojedla tega srčka. Ta dan je sicer tudi njen god. Od takrat dalje si izmenjujeva drobne malenkosti. Navsezadnje - ljubezen ni pomembna le med partnerji, temveč tudi med prijatelji.

Srčkasta dekoracija

Novoletna dekoracija je še kar krasila mojo kuhinjsko mizo. Okupirana z novim bitjecem zares nisem našla časa za novo, prihajajočo dekoracijo za valentinovo. Obljubila sem si, da bom kljub obilici dela imela čas za ustvarjanje, a po pravici povedano je to izjemno težko, kajti od utrujenosti vidim le še posteljo. Včeraj pa sem si nabrala malce moči ter naredila preprosto, papirnato dekoracijo s srčki.

Radodarni svetnik

Sveti Nikolaj je prišel tudi k nam v dom in obdaril pridne s suhim sadjem, piškotnimi zvezdicami in parklji, ki jih bomo pojedli, da nam ne bodo mogli več nagajati. Obožujem praznike in z njimi povezano tradicijo, vonj po sladkem, ki se razlega po stanovanju ... v trgovini imajo ogromno stvari za kupit, a še vedno je najbolj pristen domač trud. Ni poanta v tem, da nekaj od sebe daš, temveč ljubezen, ki si jo vnesel v to, priprave, gnetenje testa, zavijanje v vrečke ... in hvaležen pogled v očeh tistih, ki so prejeli darilca.

Novoletna voščila

Tokrat sem za novoletna voščila izbrala enostavne motive. Iz pisanih papirjev, ki sem jih pred kratkim kupila sem izrezljala smreke in darila ter jih nalepila na kolaž papir. Preprosto in lično.

Sem kar ponosna nase, da sem se že pripravila na december. Takrat bom samo še darilca zavila, uredila detajlne stvari ...

8.marec

Osmi marec, dan žena, dan vseh mamic in deklet, vsaka v roki nosi cvet, vsaka nežno se smehlja ... so bili verzi, ki so mi že od majhnega bili všeč in se jih še danes spominjam. Tokrat sem posvetila voščilnico vsem tistim puncam, ki v moje življenje prinašajo veselje, dobroto, ljubezen ter so mi ob strani v težkih trenutkih. Živele ženske!

Adventni čas

Začel se je adventni čas in s tem priprave na božič. Z mami sva zjutraj odšli v gozd po veje in mah, da bova naredili dekoracije. Letos nimam nobenih idej in tudi ustvarjalnost me je zapustila. Česarkoli se lotim mi ne uspe. A vsaj nisem več slabe volje kot pred dnevi, kajti vsaj trudila sem se nekaj ustvariti. Moj adventni venček je pravzaprav smešen, ker je tako zelo preprost in enostaven. Je pa moj in bolj kot ga gledam bolj mi je pri srcu.

Zunaj močno sneži in uživam v gledanju snežink. Po vsej verjetnosti se bom lotila izdelovanja voščilnic, kajti če se bom predolgo obotavljala, me bo povozil čas.

Čarovnice

Noč čarovnic sem letos prvič praznovala pri Gradu na Goričkem. Nisem vedela, da je to največji grad na Slovenskem in premore kar 365 sob. Čez dan potekajo različne delavnice, naša družba pa se je prireditve udeležila mnogo kasneje, ko se je začelo večeriti. Vzdušje je bilo prijetno, čarovnice so vihrale sem ter tja, čeprav sem pričakovala, da jih bo veliko več. 

Z nečaki smo danes ustvarjali kozarčke s papirnatimi prtički in jih poimenovali Strahci ter pekli strahčeve palačinke. Uživali so v ustvarjanju in komaj čakam, da spet pride naslednji praznik in bomo na plan izvabili naše kreativne ideje. Zato imam rada praznike, ker so drugačni od vsakdana, a vsak mora k temu prispevati sam, sicer so dnevi enolični.

Velika noč

Rada imam pošto. Kot otrok sem imela ogromno dopisovalcev. Še vedno rada pošiljam voščilnice in razveseli me kadar me v nabiralniku čaka nekaj drugega kakor časopis ali računi. Tudi tokrat ... so nekateri poskrbeli za prijetno presenečenje.

Prijetne praznike!

Prazniki

Ob praznikih sem nadvse ustvarjalna, saj zanetijo neko motorično silo, nad katero sem celo sama presenečena. Moja ustvarjalna moč je takrat na višku, od peke, kuhe, risanja, dekoracij …

Moja mama je vedno poudarjala pomen praznikov, ki morajo biti drugačni od vsakdana, saj le-tako dajejo smisel in polnost. Skozi vsa leta je ob praznikih skrbno pripravljala tradicionalne dobrote, vezane na posamezen praznik, vonj po peki pa je pričaral toplino. Zdi se mi pomembno, da starši privzgojijo otrokom določene vrednote, da jih cenijo, ko odrastejo. Na ta način jih prenašajo na svoje potomce in prazniki ne izumrejo. I. velika noč nič ne pomeni in bi raje šel v hribe, jaz pa želim praznike preživeti v krogu družine, kajti v hribe lahko greva vsak drugi teden v letu. Za razliko od mojih staršev, ki verujejo v katoliško vero pa sama nisem njena zvesta pripadnica, kar se je okrepilo skozi moja leta na fakulteti. Verjamem v Jezusa in njegova dobra dela, a skozi zgodovino krščanstva je veliko vzrokov, zaradi katerih se ne čutim pripadne. Toda, če ne verujem v Boga, še ne pomeni, da ne spoštujem praznikov in vere kot take.

Svojim nečakom sem pripravila zajčke presenečenja, napolnjene s piškoti, bonboni. Sedaj ko čakam, da vzhaja moja velikonočna pletenica, pa se podam v svet branja. Kar nekaj knjig me čaka ob postelji. Je grda navada, da berem vedno več knjig naenkrat? A ker je vsaka tako zelo drugačna od druge, jih vsebinsko ne morem pomešati. Obožujem knjige. Včasih si želim, da bi več brala in imam strah, da v življenju ne bom zmogla prebrati vsega kar bi želela.

Božično novoletni dnevi

Sovražim kolektivne dopuste, ker mi nikoli ne odgovarja termin. Avgusta je prava norišnica na morju, cene so po nepotrebnem navite in ne morem najti miru. Zato že junija izkoristim morske užitke, avgusta pa se zadržujem doma.

Tudi novoletni dopust mi ne pomeni kaj dosti, ker ne silvestrujem. Že drugo leto dajem pet dni dopusta v prazno, vsaj tak občutek me prevzema, letos pa sem pristala celo v minusu. Lanske božične praznike si je I. poškodoval nogo in nisva mogla nikamor. Letošnji dopust je deževen, teren je razmočen, v gumijastih škornjih pa mi po pravici povedano ni za hodit. Upala sem na sneg, modro nebo in škripajoče poti, tako pa so letošnji prazniki turobni, tečni in ne najdem neke zadostitve.

Božični večer je bil sicer prijeten, v krogu družine. Skuhala sva večerjo in se potrudila za praznično vzdušje. Rada imam božič, priprave nanj in božične pesmi, vonj po peki in nazdravljanju, toda božično novoletnega dopusta ne maram. Zdi se mi vsiljen in ves čas imam v mislih, da moram nekam it in izkoristit dneve, ko mi pravzaprav sploh ni do tega.